Kako boste izkoristili življenje je odvisno od vas. Kako boste izkoristili življenje je odvisno od vašega doživljanja sedanjega trenutka.

In točno tako, kot doživljate sedanji trenutek, boste naučili dojemati sedanji trenutek tudi svojega otroka.

Živimo lahko na tri načine:

V preteklosti

V prihodnosti

V sedanjosti

Naj vas vprašam:

»Katera izbira je tista, da lahko rečete – ŽIVIM ŽIVLJENJE!?«

Sem živel lahko rečete, če živite pretežno v preteklosti.

Bom živel, če so vaše misli le v prihodnosti.

Živim pa lahko le v tem trenutku. Ta trenutek, ko to pišem je vse, kar imam. Ta trenutek, ko to berete je vse, kar imate.

Če so se vam v preteklosti dogajale pretežno manj prijetne stvari ali pretežno prijetne, jih že ni več, so že minile. Tisti del življenja lahko vzamete le še kot lekcijo, iz katere ste odšli bogatejši za eno izkušnjo.

Če vas skrbi prihodnost je to le priložnost za postavljanje ciljev, da se nečemu izognete ali pa naredite bolje, kot so vaše skrbi.

Zares živeti, zares doživljati zmoremo le v tem trenutku. V tem trenutku lahko počnemo nekaj, kar najbolje znamo in v tem trenutku lahko uživamo, kar najbolje moremo.

Naša vzgoja je bila v večini v stilu odlaganja užitka. Užitek je nekaj, kar si ne smemo dovoliti, če si ga že, bo to nekoč in v majhni meri.

In tako nam uidejo vsi čudeži življenja, zamudimo ves čar življenja, izgubimo užitek življenja.

Ko sem o tem brala v dveh različnih knjigah, sem razmišljala, kako pa jaz živim? Znam uživati ali prelagam užitek nekam v prihodnost in do tja le redkokdaj pridem?

Veste kako sem včasih jedla tortice?

Najprej sem pojedla biskvit in na koncu še kremo. Če še niste tega delali na tak način, poskusite. Da lahko ločite kremo in biskvit je potrebno kar nekaj spretnosti. Odlagati najboljši del za na koncu. Sami sebe trpinčiti, ker si ne dovoliš užitka tukaj in sedaj.

In kaj se mi je že zgodilo?

Da krema na koncu ali smetana na koncu, ni imela okusa po užitku. Ali zaradi tega, ker sem se resnično že najedla in sem kremo na koncu pojedla zgolj zato, ker naj bi bila dobra. In krema sama po sebi ni bila več tako dobra. V kombinaciji z biskvitom je boljša.

In točno to se dogaja z našim življenjem. Ko izločimo iz svojega življenja užitek in živimo zgolj preko dolžnosti in obveznosti, tudi užitek, ki pride nekoč, nima tistega okusa, ki bi ga naj imel.

Ali smo preutrujeni, da bi ga znali živeti.

Ali zbolimo in ga ne zmoremo živeti.

Ali si ga ne dovolim, ker imamo notranji priganjalec: Ne uživaj!

Jorge in Demian Bucay v knjigi O starših in otrocih, pišeta o užitku in dolžnostih takole:

»Na vprašanje, čemu dati prednost, nalogam ali užitku, morava odgovoriti: obojemu in ne škrtarimo!«

Celo pišeta o tem, da so zares dobri starši tisti, ki svoje otroke spodbujajo, naj v življenju kar najbolj uživajo in stvari počnejo na najboljši mogoči način (oboje). Ta tip starševstva skuša promovirati kar največji užitek in hkrati kar največjo usposobljenost. (Jorge in Demian Bucay)

In nekaj podobnega piše v knjigi Vse, kar želite svojemu otroku, Dr. Wayne v poglavju o življenju v trenutku.

Marsikdo med nami pa je bil vzgojen v stilu, da so dolžnosti dobre, zdrave, koristne. Užitki so pa škodljivi, ne koristijo človeku.

Ko so nas vzgajali na ta način, so nas vzgajali v laži.

Tako smo postali odrasli polni predsodkov o resničnem življenju v tem trenutku.

In ta prepričanja so zakopana globoko v temeljih generacij. In nihče se ne sprašuje o resničnosti takih prepričanj.

Do sedaj!!!

Sedaj vemo, da ni potrebno živeti v skrajnostih. Po seznamih dolžnosti in užitka. Ampak da je potrebno v vsej svoji čudežnosti užiti ta trenutek.

Lahko z užitkom počnemo to, kar počnemo. Res lahko uživamo v tem.

Predpisano trpljenje naj postane stvar zgodovine.

Začnimo živeti novo zgodovino kar najbolje opravljenih dolžnosti z obilo užitka.

Lahko je vse čudežno ali pa ni nič čudež!

Ko sem se skozi izobraževanje za NLP Coacha naučila, kako se znebiti različnih predsodkov – ki so tam le zato, da nas držijo v navidezni varnosti, v resnici nas pa krajšajo za polno življenje – je življenjski vsakdan postal nasičen s kisikom življenja.

Naučila sem se, kako zadihati s polnimi pljuči.

Znebiti se zastarelih prepričanj je kot bi se znebila strahu, zaskrbljenosti, stresa, ….

Kaj pa ti? Uživaš življenje v zaskrbljenosti, strahu, stresu? Ali si želiš resnično počistiti s starimi prepričanji in tudi ti zadihati s polnimi pljuči užitka sedanjega trenutka?

Te lahko naučim, kako se znebiti bremena starih prepričanj, ki v tem svetu nimajo kaj iskati?

Naj postanem tvoja sopotnica pri kreiranju novih korakov življenja, v katerem boš živela dolžnosti in užitek v obilju in brez škrtarjena!

In naj bo tudi tvoj otrok deležen vsega tega v obilju!